Slovenija - dežela svile?

Ali veste, da je včasih na Slovenskem bilo svilogojstvo (proizvodnja sviloprejke) zelo razširjeno, a je nato v 50. letih prejšnjega stoletja zaradi močne azijske konkurence popolnoma zamrlo? Danes se ekološka proizvodnja svile ponovno prebuja in predstavlja dobro poslovno priložnost za slovenske rejce sviloprejk? A za to so potrebne raziskave. Naši raziskovalci sodelujejo v bilateralnem projektu (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, University of Veterinary Medicine Budampest) oživljanja svilogojstva na Slovenskem na področju karakterizacije pridobljene svile, pri čemer zasledujejo predvsem mehanske lastnosti, lesk in morfologijo svilenih niti.  Več...


 

Biomateriali za prihodnost

Ali veste, da se strokovnjaki s področja tekstilstva ukvarjajo tudi z uporabnostjo biomase - celuloze, nanoceluloze, lignina, hemiceluloze in drugih pomembnih komponent rastlin in dreves? Kako jo ekstrahirati oz. kakšne tehnologije pri tem uporabiti. Iščejo nove možnosti uporabe teh materialov (npr. za zdravila, kot medicinske pripomočke) ter možnosti njihovega trženja. Vodilni evropski in indijski strokovnjaki na tem področju (tudi iz Inštituta za tekstilne materiale in oblikovanje, FS, Univerze v Mariboru) bodo razpravljali o biomaterialih v okviru tematske delavnice z naslovom B4T = Biomaterials for Tomorrow, ki jo organizirata Department of Materials and Environmental Chemistry, Stockholm University in International and Inter Univesity Centre for Nanoscience and Nanotechnology, Kerala, India.  Več...


 

3D tiskanje oblačil
Ali veste, da 3D tiskanje danes že spreminja modno in konfekcijsko industrijo k bolj individualnemu pristopu oblikovanja, izdelave in prodaje oblačil? Ali bodo 3D tiskalniki nekoč v celoti zamenjali množično proizvodnjo oblačil?

Nekateri pionirji na tem področju že premikajo meje ustaljenega – leta 2014 je oblikovalka Danit Peleg ustvarila kolekcijo 3D tiskanih oblačil in čevljev iz trdnega in upogljivega termoplastičnega filamenta na osnovi poliuretana, imenovanega FilaFlex.  Več…


 

Magnetna obdelava vode

Ali veste, da magnetna obdelava vode (MOV) spremeni vodni kamen v primerno transportno obliko ter ne vpliva na njeno sestavo? Tudi pri gospodinjskem strojnem pranju tekstilij MOV ugodno vpliva na učinke pranja. Raziskovalci Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru so razvili prototipno napravo MOPV za gospodinjski pralni stroj. Na notranjih robovih prototipne naprave so nameščeni magneti s statičnim magnetnim poljem, ki je pravokotno na smer vodneg toka. Raziskava je pokazala, da MOV preprečuje odlaganje vodnega kamna na dele pralnega stroja ali površine tekstilij, ugodno učinkuje na odstranjevanje nečistoč, vpliva na zvišanje stopnje beline pranih tekstilij ter tako potencialno omogoča znižano porabe pralnih sredstev.

 


 

Replike tekstilnih muzealij

Ali veste, da se digitalno tiskanje uporablja tudi pri ohranjanju tekstilne dediščine? V Muzeju narodne osvoboditve Maribor hranijo v zbirki tekstilij nekaj izjemno dragocenih muzealij, ki predstavljajo neprecenljiv del nacionalne kulturne dediščine. Pogostokrat se je potrebno odločiti, katero tekstilno muzealijo kdaj, kje in kako dolgo razstaviti, da je ne bi poškodovali. Zaradi občutljivosti tekstilnih materialov na svetlobo, vlažnost zraka in temperaturne spremembe si prizadevajo, da bi preprečili ali vsaj omilili negativne posledice, ki bi lahko nastale pri razstavljanju in hranjenju.

Kustosom Muzeja narodne osvoboditve Maribor in raziskovalcem Inštituta za inženirske materiale in oblikovanje, Fakultete za strojništvo, Univerze v Mariboru, je uspelo s pomočjo analiznih metod, računalniških orodij (CorelDraw in PhotoPaint, Adobe PhotoShop) in digitalnega tiskanja tekstilij izdelati replike tekstilnih muzealij: slovensko tribarvnico iz leta 1918 (206x157 cm, bombaž, imenovana tudi zastava generala Maistra) in poslovilno pismo talca Martina Koresa napisano s svinčnikom na žepnem robcu iz 1941 leta (40x40 cm, bombaž). Za karakterizacijo lastnosti, tudi tistih najpodrobnejših, kot so prestrelnine in drobni madeži krvi, so bile uporabljene izključno nedestruktivne metode: barvna metrika, mikroskopija, slikovna analiza, klasična in digitalna fotografija, skeniranje. Originalne tekstilne muzealija so tako deponirane v skladišču, na njihovo mesto v stalni razstavni zbirki pa so postavljene replike, na kar opozarjajo tudi oznake.


 

Ponovna uporaba plastenk

Ali veste, da zavržemo na milijone plastenk za enkratno uporabo? Da osem od desetih plastenk končna na odlagališču? Da se za proizvodnjo ene plastenke porabi 3 litre vode in prihrani dovolj energije za gorenje 60 watne žarnice celih 6 ur? Da recikliramo samo okoli eno četrtino plastenk? Na  povezavi si oglejte nekaj zamisli, kako lahko plastenko še enkrat uporabimo, preden jo zavržemo.


 

Ribje usnje

Ali veste, da je ribje usnje alternativa eksotičnim vrstam usnja (npr. krokodiljemu in kačjemu), čigar "surovina" so ogrožene živalske vrste? Tekstura ribjega usnja je odvisna od velikosti in oblike posamezne vrste ribe in variira od 2 mm do 2 cm. Proizvodnja ribjega usnja je dolgotrajen in zapleten proces, ki traja od 30 do 45 dni. Vsaka vrsta ribe ima svoj postopek izdelave, ki zavisi od stopnje prisotnih olj v koži, od tega ali riba živi v sladki ali slani vodi. V glavnem postopek priprave ribje kože zahteva penjenje, namakanje in dodatek kemičnih sredstev za odstranjevanje lusk in naravnih olj, ki mu sledi postopek strojenja in sušenja. Bolj podrobni podatki priprave ribjega usnja so skrivnost, ki jo obvlada samo nekaj obrtnikov na svetu.

Ideja izdelave ribjega usnja izvira iz Kanade, kjer so v preteklosti ribjo kožo obravnavali kot stranski produkt in jo zavrgli v morje in s tem posledično onesnaževali okoliške vode. Uporaba ribjega usnja za izdelke se tako smatra kot ekološko prijazen odnos do okolja, saj se posledično zavrže manjša količina ribe. Prav tako predstavlja dobro alternativo volovskemu usnju. Verjetno boste presenečeni, da je mehka in luskasta plast ribje kože, ki jo seveda lahko tudi pojeste, zelo močna in da je koža morskega psa 5 krat močnejša od kože krave, medtem ko je koža lososa bolj prožna.

Ribje usnje se lahko uporabi za izdelavo najrazličnejših izdelkov kot npr. nakita, modnih dodatkov, oblog za iPad, pasov, denarnic in torb. Lososova koža je zaradi svoje tankosti celo primerna, da se prilepi na gumbe in manšete.  Več...

 


 

Razvoj medicinskih oblačil iz vlaken rastline Wrightia tinctoria

Ali veste, da se lahko iz lupin semen rastline Wrightia tinctoria izdela oblačilo iz netkane tekstilije, namenjeno zdravljenju kožnih bolezni, predvsem luskavice? Wrightia tinctoria je majhno drevo z zelenimi listi in belimi cvetovi. Vsebuje terpenoidne substance kot npr. triterpenoid, cikloartenon, cikloeukalenol, β-amirin in rastlinske stirole oz. fitosterole kot je beta-sitosterol. Odporna je na golazni, mrčes in sušo. Iz listnih delov rastline se izdela pasta, ki se lahko uporablja za zdravljenje kožnih boleznih (za zunanjo in notranjo uporabo), kroničnih ran in zobobolov. Zdrobljeni listi pomešani s kokosovim oljem so namenjeni za zdravljenje ekcemov in luskavice, listni sok pa za zdravljenje zlatenice.

Oblačilo, namenjeno zdravljenju kožnih bolezni, je narejeno iz vlaken lupin semen rastline Wrightia tinctoria. Vlakna so pridobljena iz suhih strokov semen in se mešajo z bombažnimi, bambusovimi ali poliestrnimi vlakni v razmerju 50:50 in/ali 25:75. Iz tako pripravljenega prediva se s pomočjo pilotnega mikalnika izdela netkana tekstilija. Vlakna rastline Wrightia tinctoria vsebujejo 42% celuloze, 23% hemiceluloze in 14% lignina. Zaradi velike vsebnosti lignina so vlakna bolj krhka in neprimerna za predenje, a primerna za proizvodnjo netkanih tekstilij. Izdelana oblačila iz netkane tekstilije so zračno prepustna, izkazujejo dobre absorpcijske in protimikrobne lastnosti, ne dražijo kože ter delujejo predvsem terapevtsko pri zdravljenju luskavice.


 

Celulozne tekstilije iz citrusovih lupin

Ali veste, da industrija citrusov v Italiji vsako leto zavrže milijon ton lupin? Lupine so sicer biorazgradljive, vendar so finančni stroški pravilne razgradnje ogromni. Start-up podjetje Orange Fiber, ki ga vodita Adriana Santanocito in Enrica Arena, je razvilo tekstilije, ki so v celoti izdelane iz odpadnih lupin agrumov. Adriani Santanocito je ideja šinila v glavo, ko je pripravljala svojo doktorsko disertacijo iz modnega oblikovanja. Po rodu prihaja iz Sicilije, dežele, z veliko sadeži citrusa in posledično odpadnih olupkov, ki predstavljajo velik ekološki problem odpadkov.  Podjetje je patentiralo tehnologijo ekstrakcije celuloze iz odpadnih olupkov citrusov.

Celuloza se izprede v prejo oz. izdela ploska tekstilija (tkanina, pletivo), ki je po izgledu in otipu podobna svili, ima mehak otip in svetleč izgled, poleg tega pa vsebuje še eterična olja in vitamin C, ki izvirajo iz sadežev. Deluje kot krema za telo, saj se med nošenjem iz nje sproščajo olja, hranljiva za kožo. Olja ne dajejo občutka spolzkosti oz. mastnosti, na tekstiliji oz. oblačilu se ohranijo še celo po 20 ciklusih pranja.

Podjetje Orange Fiber je izdelalo prototipe celuloznih tkanin in pletiv iz odpadnih olupkov citrusov za poletne obleke in majice. Celulozna preja iz citrusovih olupkov je dobila mnogo nacionalnih in mednarodnih nagrad.  Več...


 

Tekstilije iz kavne usedline

Ali veste, da podjetje Singtex izdeluje tekstilije iz odpadne kavne usedline? Na idejo o uporabi kavne usedline sta leta 2005 prišla Jason Chen in njegova žena Amy, ki je med pitjem kave v kavarni Starbucks opazila skupino starejših dam, ki so zbirale kavne usedline iz popitih skodelic. Chen je patentiral postopek izdelave prej iz kavne usedline, znan pod imenom S. Cafe technology. Danes ima preko 110 strank, vključno s svetovno znanimi kot so npr. Victoria's Secret, Patagonia, North Face, Timberland, REI, Adidas, American Eagle. Za izdelavo tekstilij uporabljajo mešanico kavne usedline in polietilen tereftalata, ki ga pridobijo iz recikliranih plastičnih steklenic. Iz mešanice izdelajo prejo, iz nje pa pletivo ali tkanino. Iz pletiva npr. izdelajo T-majico, za kar porabijo kavno usedlino 3 skodelic kave in 5 recikliranih plastičnih steklenic. Izdelana majica je hitro sušeča, saj poliester deluje vodoodbojno, kavna usedlina pa preprečuje širjenje neprijetnih telesnih vonjav.

Podjetje Singtex brezplačno zbira kavne usedline iz kavarn Starbucks in 7-Eleven. S tem prispeva k znižanju ogljičnega odtisa, saj se v državi dnevno postreže 6 milijonov skodelic kave, ki za sabo »zapustijo« 30 ton kavnih usedlin.  Več...


 

Imitacija usnja iz vlaken palminih listov

Ali veste, da 100 % imitacija usnja iz vlaken palminih listov ali t.i. "vegansko usnje" izkazuje podobne lastnosti kot pravo usnje? Listi palme Areca (Chrysalidocarpus lutescens) se namakajo v posebni biološki raztopini, da postanejo mehki, prožni in podobni usnju. Iz njih dobijo 100% razgradljiv veganski material s podobnimi lastnostmi kot ga imata usnje in smola. Različna barva listov omogoča kreiranje različnih vrst izdelkov od torbic, obutve do ovitkov za knjige. Prav tako predstavlja izdelava natikačev iz palminih listov ekološko boljšo alternativo plastičnim natikačem. Le-teh se na svetu proizvede 50 milijonov na leto in se jih uporabi v hotelih za enkratno uporabo ter nato zavrže.  Več...


 

Super-absorbirajoče tekstilije

Ali veste, da je podjetje Technical Absorbents patentiralo postopek izdelave t.i. SAF tekstilij (SuperAbsorbingFabrics)? Omogočajo ekstremno hitro in učinkovito vpijanje vodnih raztopin. Masa absorbirane demineralizirane vode je do 200 krat večja v primerjavi z njihovo lastno maso.

Proizvodnja SAF tekstilij temelji na kemičnem izpredanju vodne raztopine akrilne kisline, metakrilata in manjše količine metilakrilnega monomera, ki se po različnih postopkih oblikuje v kopreno oz. netkano tekstilijo. Takšen tekstilni material se uporablja vsepovsod tam, kjer se zahteva visoka stopnja vpijanja (higiena, medicina, agroživilstvo, športna oblačila, itn.).  Več...


 

Oblačila visoke mode - učite se od najboljših!

Ali poznate francoski izraz »Savoir faire« ali »Znati narediti«? V kontekstu prestižnih modnih blagovnih znamk je izraz pogosto izpostavljen pri prikazu vključenih faz, predvsem ročnega dela, ki je potreben pri nastajanju oblačil in dodatkov visoke mode. Za izdelavo nekaterih oblek je bilo vloženega tudi do 300 ur kreativnega in potrpežljivega ročnega dela. Poglejte zakaj?  Chanel,  Dior 1,  Dior 2

Poglejte, kako izdelujejo oblačila in modne dodatke, od skice do razvoja detajlov in kreativnih površin tekstilnih materialov, oplemenitenih s kamni, perjem, perlami in drugimi materiali,  tudi nekatere  druge blagovne znamkeVsekakor izdelano s strastjo, znanjem in potrpežljivostjo.

Odkrijte skrivnost njihovega uspeha in se učite od najboljših!


 

Z ekološko gojenim bombaževcem rešujemo naš ekosistem

Ali veste, da se je v letu 2015 s proizvodnjo ekološko gojenega bombaževca - rastline, iz katere dobimo t.i. ekološko bombažno predivo za nadaljnjo predelavo v prejo, tkanino, pletivo, pletenino, T-majico, hlače, itn., ukvarjalo že 19 držav. Ta proizvodnja predstavljala 0,4 % celotne svetovne proizvodnje bombažnega prediva. Pet največjih svetovnih proizvajalcev ekološkega bombažnega prediva proizvede kar 92,2 % celotne proizvodnje. To so: Indija (66,9 %), Kitajska (11,7 %), Turčija (6,5 %), Kirgizistan (4,9 %) in USA (2,2 %). Ostali pridelovalci (7,8 %) so: Egipt, Tanzanija, Burkina Faso, Tadžikistan, Uganda, Peru, Mali, Benin, Etiopija, Brazilija, Izrael, Senegal, Madagaskar in Kolumbija.

Za rast bombaževca se v primeru ekološkega kmetovanja ne uporabljajo pesticidi, herbicidi in drugi toksini. Ne uporabljajo se gensko spremenjena semena. Na tak način se ohranja rodovitnost zemlje, varuje delavce na poljih pred zastrupitvami, s tem pa ohranja ekosistem za nas in prihodnje generacije.

Po analizah  Textile Exchange svetovne organizacije, ki je bila ustanovljena z namenom zmanjševanja negativnega vpliva proizvodnje tekstilij na kakovost voda, zemlje, zraka in ljudi, se npr. za proizvodnjo T-majice iz ekološkega, bombažnega pletiva porabi okoli 12 x manj vode v primerjavi s klasično proizvodnjo.  Več… (6.4 MB)

 

Tekstilni materiali z vgrajenimi fazno spremenljivimi substancami

Ali veste, da obstajajo inteligentni tekstilni materiali z vgrajenimi fazno spremenljivimi substancami (PCMs), ki s spreminjanjem svojega agregatnega stanja in posledično shranjevanjem in oddajanjem toplote vzdržujejo stalno telesno temperaturo. Uporabljajo se za izdelavo zaščitnih in športnih oblačil, tehničnih tekstilij, tekstilij za dom, itd. Z vgraditvijo fazno spremenljivih materialov v obliki mikrokapsul v tekstilni substrat, je namreč možno zagotoviti ustrezno fiziološko udobje človeka pri nošenju tovrstnih oblačil, saj so izdelana tako, da je z njimi možno doseči učinek ohlajanja in gretja, kakor tudi aktivni toplotno-regulacijski učinek.

Slika: Fazno spremenljive mikrokapsule Outlast® nanesene na tkanino, vir: © Outlast Technologies, Inc.


Nova plastična tekstilija za uspešno hlajenje organizma

Raziskovalci iz Stanfordske univerze so razvili nov  plastični material - nanoporozno polietilensko tekstilijo,  ki nudi boljše ohlajanje organizma.

Material prepušča vodno paro kot posledico znojenja zaradi ustrezne porazdelitve por (50 - 10000 nm), hkrati pa tudi toploto (IR sevanje), ki ga oddaja človeško telo po principu sevanja. Tega klasični materiali ne nudijo.

Material torej omogoča učinkovit prenos IR sevanja oz. hlajenje organizma (v povprečju za 2 st. C nižje vrednosti od bombažne tekstilije), pri tem pa ima zadostno zračno prepustnost, navzem vodne pare in trdnost, potrebno za uporabo pri nošenju. 


Evropska tekstilna industrija

Evropska tekstilna industrija predstavlja več kot 30 % celotnega svetovnega trga, sam evropski trg pa velja za enega pomembnejših iz vidika velikosti, kakovosti in inovativnega oblikovanja. Spoznajte  možnosti študija v tekstilnem sektorju in skupaj z nami začrtajte svojo prihodnost.


Recikliranje

Trenutno znamo in zmoremo reciklirati 93 % tekstilnih materialov brez nastajanja nevarnih odpadkov za človeka ali okolje. Industrija, ki se ukvarja z recikliranjem tekstilnega materiala pretvori le 20% materiala v bolj ali manj kvalitetne tekstilne izdelke.

Pridelava, predelava in tekstilni odpadki prispevajo kar 10 % k celotnemu svetovnemu ogljikovemu odtisu.