Nov inovativen pristop k zdravljenju pleničnega izpuščaja z uporabo plenic z vgrajenimi probiotičnimi bakterijami
Šifra | J3-1762
Naziv projekta | NOV INOVATIVEN PRISTOP K ZDRAVLJENJU PLENIČNEGA IZPUŠČAJA Z UPORABO PLENIC Z VGRAJENIMI PROBIOTIČNIMI BAKTERIJAMI
Nosilka projekta | dr. Manja Kurečič
Raziskovalni projekt financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Trajanje projekta | 1. 7. 2019 do 30. 6. 2022 |
Obseg financiranja | 4,35 FTE (cenovna kategorija C) |
Nosilka projekta | dr. Manja Kurečič |
Koordinator projekta | Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta |
Sodelujoče RO | Spletna povezava SICRIS |
Sestava projektne skupine | Spletna povezava SICRIS |
Povzetek projekta
Na podlagi najnovejših spoznanj v povezavi s človeškim mikrobiomom, predstavljamo prebojno inovacijo s področja zdravljenja in preprečevanja pleničnega izpuščaja, ki temelji na kombinaciji novih, naravnih, biokompatibilnih ter biorazgradljivih nosilnih materialov in bodisi celotnega mikrobioma ali izbranih probiotičnih (komenzalnih) bakterij, izoliranih iz zdrave kože dojenčkov, ki bodo modulirale prilagojeni imunski odziv in stimulirale razvoj normalne zdrave mikrobne flore, ki je ključna tudi za razvoj pridobljene imunosti.
Razvili bomo laboratorijske modelne obloge, s katerimi bomo simulirali končni izdelek – plenico, in na teh preverjali tako različne sestave nosilnih materialov, kot tudi različne bakterijske seve, pridobljene in analizirane v okviru epidemiološke študije na ritkah dojenčkov z in brez pogoste pojavnosti pleničnega izpuščaja, s čemer bomo zagotovili maksimalno učinkovitost pri odpravljanju in preprečevanju pleničnega izpuščaja, ob maksimalni varnosti za dojenčkovo ritko. Med nosilnimi materiali se bomo osredotočili predvsem na naravne polisaharide, ki jih bomo ustrezno modificirali za zagotavljanje super-vpojnosti ter primernega pripenjanja bakterij. Na osnovi dognanj bomo izdelali prototipno plenico z vgrajenimi probiotičnimi bakterijami in izvedli vse potrebne predklinične teste, ki bodo služili kot osnova za vrednotenje funkcionalnosti v nadaljnjih kliničnih študijah.