Univerza Maribor

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SLO | ENG


Novica

Raziskovalci FS UM se uvrščajo med 2 % najboljših znanstvenikov na svetu po Stanfordovi lestvici

...

Univerza Stanford je tudi letos objavila seznam 2 % najboljših znanstvenikov na svetu. V svoji študiji je zajela več kot 10 milijonov avtorjev del objavljenih v mednarodni periodiki. Na seznam se je uvrstilo več kot 223.000 znanstvenikov, ki so razvrščeni v 22 znanstvenih področij in 174 podpodročij.
Na Fakulteti za strojništvo, UM se najvišje na tej lestvici uvršča znan. svet. dr. Selestina Gorgieva, ki se uvršča med 0,8% najvišje rangiranih znanstvenikov, sledijo ji prof. dr. Tone Lerher, znan. svet. dr. Vanja Kokol, doc. dr. Nejc Novak in prof. dr. Matej Vesenjak.

znan. svet. dr. Selestina Gorgieva

Delo raziskovalca je zelo dinamično. Spremljajo ga pozitivni občutki, ko je projekt na seznamu izbranih, ko članek sprejme dobra znanstvena revija ali ko našo raziskavo citirajo strokovnjaki z vsega sveta. Prav poseben občutek je ko z eksperimentom uspešno potrdimo zastavljeno hipotezo. Zgodi se tudi ravno obratno, da naletimo na ovire in neuspehe. Takrat so pretekli dosežki in priznanja tisti, ki nam dajo samozavest, da nadaljujemo. In čeprav tega pogosto ne priznamo naglas, nas vedno razveseli tudi pohvala in občutek, da smo s svojim delom nekaj prispevali ter smo del večje znanstvene skupnosti.

prof. dr. Tone Lerher

Počaščen sem, da sem tudi letos uvrščen med 2 % najboljših znanstvenikov na svetu, kar potrjujejo najnovejši podatki iz Elsevierjeve javno dostopne baze.
Nabor podatkov zbran s strani strokovnjakov, ocenjuje znanstvenike na podlagi vpliva njihovega dela na različnih znanstvenih področjih ter zagotavlja celovit vpogled v globalni znanstveni prispevek.
To priznanje potrjuje pomembnost in kakovost mojega raziskovalnega dela ter mojo zavezanost k nenehnemu premikanju meja znanja.
Hvaležen sem kolegom, partnerjem in študentom za podporo in sodelovanje na tej poti. Skupaj ustvarjamo raziskave, ki imajo trajen vpliv in pomembno prispevajo k napredku znanstvene skupnosti. Hvala, da ste del tega izjemnega potovanja!

znan. svet. dr. Vanja Kokol

Izr. prof. dr. Vanja Kokol, znanstvena svetnica deluje na področju razvoja pametnih (zaznavnih, varnih, termoregulacijskih) in multi/funkcionalnih (zaščitnih, bioaktivnih, prevodnih/dielektričnih, bariernih) filmov in površin z uporabo obnovljivih in/organskih (nano)materialov in polimerov ter naprednih tehnologij, kot je nanos z mrtvo režo in sušenje z NIR obsevanjem. Njene raziskave prispevajo k trajnostnemu razvoju nosljive in prilagodljive elektronike, aktivne in pametne embalaže, tekstilij in membran/filtrov.

 

doc. dr. Nejc Novak

Uvrstitev med 2 % najboljših znanstvenikov na svetu na Stanfordovi lestvici mi osebno pomeni le majhno potrditev, da so raziskave s katerimi se ukvarjamo zanimive, pomembne in mednarodno priznane s strani drugih raziskovalcev. Seveda, tega ne bi bilo možno brez pomoči ožjih sodelavcev na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, ter mednarodne ekipe kolegov iz tujih institucij, ki se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem.
Ob tem tudi verjamem, da lahko rezultati naših raziskav prispevajo k reševanju mnogih inženirskih izzivov in izboljšanju življenja ljudi, tako da se trudimo rezultate teh raziskav čimprej prenesti tudi v praktične aplikacije, kar je najboljša potrditev uspešnosti raziskovalnega dela.

 

prof. dr. Matej Vesenjak

Znanstveno-raziskovalno delo red. prof. dr. Mateja Vesenjaka zajema sodobne teme s področja konstruiranja, računalniških simulacij, analize trkov, razvoja in karakterizacije različnih vrst lahkih celičnih večnamenskih (meta)materialov (npr. avksetične strukture, kovinske pene) ter naprednih struktur. Z željo po izmenjavi idej, izkušenj, dostopa do raziskovalne opreme in reševanju kompleksnejših interdisciplinarnih izzivov, njegovo delo temelji na široki mreži sodelovanja s slovenskimi in tujimi ustanovami.

 

Celoten dokument in nabor podatkov si lahko ogledate na uradni spletni strani Elsevierja.